omen/o PIV1
omeno
↝ 
- Spontanee aperanta aŭguro, pliofte malfavora: ĉi omenoj, ... laŭ mia modesta opinio, ne havas pli da rilato kun nia sorto, ol la pasint-jaraj nuboj [1].
1.
Miguel de Cervantes Saavedra, trad. Fernando de Diego: La inĝenia hidalgo Don Quijote de la Mancha, parto 2a, ĉapitro 73a, p.
803a
- beloruse:
- знак, прадвесьце (звычайна нядобрае)
- bulgare:
- знак
- ĉeĥe:
- předzvěst, věštba, znamení
- france:
- présage (défavorable), signe prémonitoire
- germane:
- Omen, Vorzeichen
- hungare:
- intő jel, rosz előjel, ómen
- nederlande:
- omen, voorteken
- portugale:
- mau agouro
- ruse:
- предзнаменование (обычно недоброе)
- slovake:
- predzvesť, veštba, znamenie
- svede:
- omen, järtecken
omena ↝
- beloruse:
- нядобры, неспрыяльны
- france:
- de mauvais augure, défavorable (signe), néfaste (signe)
- hungare:
- baljós, rosszat sejtető
- nederlande:
- nefast
- portugale:
- agourento
- ruse:
- неблагоприятный, недобрый, плохой (о предзнаменовании)