belot/o [1]
beloto
Kartludo por tri aŭ kvar ludantoj, ludata per 32
kartoj, kun atuto:
frondo estas jam io: sub ĝi oni almenaŭ povas ludi beloton
[2].
2.
F. Molnár, trad. J. Horvath:
Joĉjo kaj aliaj komedietoj, 2025
- france:
- belote
- germane:
- Belote, Bela
1.
R. Eichholtz k. a.: Pekoteko, 1994